Vinjaso bi skozi oči prakse telesnih položajev lahko razumeli kot povezavo diha in giba v celoto. Ključ do razumevanja leži v tem, da se gib prilagodi dihu in ne obratno! Ko je telo le posnetek delovanja notranjosti, ki se izraža z dihom, ko je Ujaji dih le indikator tega, kar leži znotraj tistega, čemur pravimo jaz...takrat smo blizu.
Navdušenci nad različnimi dinamičnimi stili prakse joge, pa naj bo to Asthanga, Vinjasa, Hatha flow,...se predajo toku vadbe, ki jih povezano, dih za dihom popelje v globine svojega zavedanja. Intenziteta prakse poskrbi za to, da misli postopoma utihnejo. Ostane trenutek, ko se rodi vdih in ko umre izdih. Preteklost in prihodnost sta le utvara, ki jih riše naš razum. Isti dogodek v preteklosti dojemamo različno, odvisno od našega trenutnega razpoloženja. Stvari niso dobre ali slabe. Tak je le naš odnos do njih...
Nekoč, že dolgo je tega, je živel močan in pogumen bojevnik. In ostali v plemenu so rekli, da je to dobro.
Bojevnik je odvrnil:"Mogoče."
Imel je dva sinova, ki sta v igri prekašala ostale. In ljudje so rekli:"To je dobro."
"mogoče," je odvrnil bojevnik.
Sinova sta rasla in postala pogumna bojevnika. In ljudje so rekli:"To je dobro."
"Mogoče..."
Prišel je čas velike bitke. In sinova sta z očetom odšla v boj.
"To je slabo," so rekli ljudje.
Nikogar ni bilo, da bi jim odvrnil, a v zraku je viselo:"Mogoče..."
Bitka se je končala, bojevnik se je vrnil le z enim sinom. Drugi je bil pogrešan.
Ljudje so rekli:"To je slabo..."
"Mogoče," je odvrnil bojevnik in se posvetil vsakdanjim opravkom.
Trpel je ob izgubi sina, a zavedal se je, da življenje teče naprej in da nihče ne ubeži svoji usodi. Vedel je, da ga bo težka preizkušnja še ojačala.
Minilo je nekaj let in v vas je prijezdil glasnik sosednjega plemena. S seboj je pripeljal dva čudovita vranca.
"Kaj je to?" so se čudili ljudje.
Sel je naznanil, da je drugi bojevnikov sin živ. Njegovo pleme ga je zajelo. Ker je bil pogumen v boju, si je pridobil njihovo spoštovanje in ponudili so mu mesto med njimi, poglavarjevo hči in kup daril.
Vranca sta darilo njegovemu bratu in očetu za trpljenje ob njegovem enoletnem izginotju.
"TO JE DOBRO," so rekli ljudje.
"Mogoče," je odvrnil bojevnik.
Kdo je tisti, ki lahko preceni realno vrednost dogodka?
Ali se vam ne zdi, da se vrednost doživetega, pridobljenega s časom spremeni?
Nič ni dobro. In nič ni slabo.
Vse je le interpretacija mojega trenutnega fizičnega počutja, energije, ki je v meni, stanja uma, čustvene slike in intuitivne narave. To danemu dogodku ali stvari pripiše predznak.
Pozitiven ali negativen.
Zadihaj...To je res.
